Velunja

 

Včasih sem na zadnji kamniti ploskvi stopnic

v trdno zgrajeni škarpi iz klesanega kamenja,

z boso nogo stopil v prod, počenil, uprl roki v potok,

ter v pozi sklece našobil otroška usta in pil Velunjo.

Mojo noro vodo. Ki se je iz ustnic naselila v mojo kri,

v moje telo, v moje srce in ga zmehčala, kot je

mehka suha mivka v poletni pripeki in micene živalce

z dolgimi, pisanimi zadki tekajo po njej.

Včasih to ponavljam v sanjah, v nedogled, še zdaj, še zdaj,

še zdaj Velunja odteka pod mojo šobico fantiča.

Peter Rezman Perorez

Ana Porenta

urednica

Poslano:
06. 07. 2012 ob 13:18

Poživi, kot voda iz izvira. Poživi, kot pogled skozi otroške oči. Poživljajoča naracija, repeticije in še posebej finale. Čestike,

lp, Ana

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
06. 07. 2012 ob 14:55

Se pridružujem Anini pohvali. Nekaj bi še dodala ... v zadnjem verzu je nekaj, kar vlaži oči, v sebi iščem, kaj je to, čeprav je vse že v pesmi ...

Zastavica

Lea199

Poslano:
06. 07. 2012 ob 22:15

Zelo mi je všeč, že četrtič sem tu in berem ...

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
07. 07. 2012 ob 06:09
Spremenjeno:
07. 07. 2012 ob 14:40

Tipam še malo. Ne vem še čisto. Malo berem in malo pišem (tudi) poezijo, hm... celo kot "oddih" med bredenjem po prozi.

Odzivi, glasni in tihi, vzpodbujajo. Fajn.

Zastavica

÷

÷

Poslano:
07. 07. 2012 ob 11:59

eliksir!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Peter Rezman Perorez
Napisal/a: Peter Rezman Perorez

Pesmi

  • 06. 07. 2012 ob 10:48
  • Prebrano 1145 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 695.2
  • Število ocen: 17

Zastavica