sok gob, slina muh, uharica. noč.
prhla jajca, tri jajčeca na mokri
rjuhi! pederast pestuje sovraštvo
do drugačnega organizma, do ptice.

z biciklom vozi bogec jajca v cerkev:
moj dečko, prideš tudi danes tja? ti
bom stigme lizal. postal bom pravnik
in ti razmehčal zlatolasega piškurja.

skoraj smo že našli higgsov bozon,
nor božji delec in snovem podelili
maso: raztelesili smo elektrone in
raztegnili občinstvo do kraljevine

ameb. a moj batiskaf je spet ožarčen
in za polkni se plazijo sipe: nikoli
nisem šel predaleč, le v ušesa sem
si vbrizgal amfetamine in klel, ko

si je ob moji diplomi janez rugelj
obrusil enoumje. po dobrem orgazmu
se mi jebe za duhovno rast, le kak
kujon bi mi prišel prav. in cockta.

sem le starikav, rdeč buldožer v
lapidariju, v občutljivem stanju:
a doslej sem vsaki feministki dal
besedo, da ne bi užival, če bi ji

jo lizal. med piščali in ljubezen
se lahko vgnezdi vsakršna norija,
vsakršna milnica: nagovor starcev
izpuhti v trobezljanje, apoteoza

postane nuja! ni vsak konj svetnik
in ni vsak svetilnik revolveraš: v
koridi so lahko biki ali pedri. le
ptičev ni, niti rož: le gnus sveta.

Dani Bedrač