Ulan Bator so naskočili pesniki

pod pazduhami so jih tiščale plastenke znoja
iz drobovja duš so si vlekli biserne keglje
in umetne koprive

povohal sem,  pobožal ovce v roza pajkicah
potem je bilo treba ribam napumpati hodulje

še preden so se usuli šihtarji s solzami

sem se zatekel v prvo uho
ki je bilo najbrž  keramična školjka
in zavpil:

opevanje zelenjavnih noči ne zrihta ure
mehaniku

debelo so me gledali, Sava je stekla pokonci
nekdo je za neznano osebo
naročil rešilca

jaz pa sem v teh soparnih stepah

videval le več istega

in z mongolidnimi očmi
presejal mravlje

v svojem medu








 

Srečko Luštrek