do kosti od hudih ur opraskan

mečem kavelj v močvirje: mulj

na dnu je bled, podpis nima več

veljave, pozerji medlo krvavijo!

na štrcljih branjevke, sesirjen

plin, golgota. domovina pleše

v ritmu zlobe, v laseh se pase

vonj očitkov: mrtev polž rohni

s kitaro! kdo mi bo nagačil vohomurja,

vohal plazmo, lizal zgago? kje je srce?

kje je monada, specialna duhovna nitka

mojega divjaškega tuzemskega logosa?

Dani Bedrač