JULIJ
Julij.
Poletje je razgrnilo svoje oprsje,
Sneg je privid v malih možganih,
Jaz sem luščina na gozdnih tleh,
Prazna in samotna.
V spomin rine žehtenje
Vročine
In morja, ki je umrlo
Za sol.
Leta prihajajo,
Strele tulijo v volčjem grlu,
Sonce buči –
Julij.
Poletje je razgrnilo svoje oprsje,
Sneg je privid v malih možganih,
Jaz sem luščina na gozdnih tleh,
Prazna in samotna.
V spomin rine žehtenje
Vročine
In morja, ki je umrlo
Za sol.
Leta prihajajo,
Strele tulijo v volčjem grlu,
Sonce buči –
Julij.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- 23. 07. 2008 ob 01:31
- Prebrano 1822 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 540
- Število ocen: 15
