The mistic tablet:

    želva

    na

ŽELVI

na kolesu

V ljubljeni pravljici se nikdar ne vrne na izhodiščno točko oboda kroga ponazarjajočega neskončnost: popolnost : ideal iščemo kot sinjebradec čez široka morja misli, širjave prostranstev vesolja - v upanju, da bomo srečali sebe v neponavljajočem se breznu večnega vračanja (ki by the way - ni resnično - saj ga ni več - en porednež nam je smuknil kolo, sedaj pa se furamo na multilongitudinalni singularnosti zvrka v kontinuumu časa-prostora-zavesti, ki se razcveti v paralelne univerzume pomena, biti, smisla in oko-krasnega pozdrava od tuki)

Satish ima prav:

od tega komentarja naprej me bo ob izrazu travelin' light najbrž preganjala slika sinjebradčeve omare komprimirane v kabinski kovček.

satishevem brezfičničnem PR potovanjem bi jaz predopostavil preprostost pragmatizma Normana Borlauga, kar pa se animističnega platonizma tiče: ne volem, statistika je naprimer zelo realna in nesubstancialna, eni pravijo, da je takšna lahko tudi gravitacija, po mojem pa so podobno kategorije tudi emergentne, stvar takšnega ali drugačnega lokalnega optimuma, ali pa včasih določene skozi metafore.