pamž mi je obgrizel lutnjo in polži
so osedlali karavanke. na kamniškem
sedlu je bila veselica, po celcu so
se dričale drnulje: morda ima jezus

novo psico, morda sodobne pnevmatike.
ima me, da bi mu očistil horoskop in
žveplo po hrbtu zlil. bolijo me bobni,
na glavi mi čepi zmikavt: garje ima!

na škrbine je prilepljen škis, silne
adute ima v rokah. grozi s samovžigom,
s spočetjem. kam greš, osa? kam gredo
bakhantke? v dionizov osir, na triglav

po prikle, z njimi nad nune! pizda
praviloma povzroči zadrego v pesmi,
uredniki se začnejo prestopati, na
jok jim gre. med bedri je žlebiček,

ob potoku mlinar riba kamne: pena
mu teče med protje! postal sem noj
in izlegel v pesek ducat trdoživk,
ob večerih pa še glavo vtaknem tja.

Dani Bedrač