Neskončni dnevi
s poljubi vročega sonca
se vrstijo drug za drugim
dnevi pusti in prazni
brez veselja brez nasmeha
le osamljenost se bohoti
v vsakem mojem koraku
v sobici v kateri ždim
in sanjam sanje o naju
o tebi ki mi tako manjkaš
o dnevih prebujanja s teboj
nočeh ko sem se lahko privil k tebi
in dočakal jutro s poljubom tvojih ustnic.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!