Nekega sončnega dne
Preskočila bi
nevidno črto,
ki dela mejo.
Dvignila bi roke,
da te pričakam odprtega objema,
slekla bi si dušo da se ti izpovem,
plavala bi nad oblaki s teboj,
spajala bi zemljo z nebom
in kot škorpijon bi te držala zase.
Ko pride neko novo jutro,
ko sonce bo še močneje gorelo,
te stisnem v svoj objem
in odideva luči naproti.
za hopeKomentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 01. 07. 2012 ob 06:17
- Prebrano 475 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 94.3
- Število ocen: 4
