Sem bila dva dni
v veliki podolgovati hiši,
pravijo ji hotel,
sem ustvarila živo iluzijo,
kako se sprehajava izpod zelenih dreves,
kako živ si bil in sproščen,
kot bi vso nebo bilo posuto z najino zvezdo,
nisem ti govorila in nisem ti mogla pisat,
bilo je tako živo in tako boleče,
ko je iluzija pojenjala
sem slišala samo hladne korake.
in hladen pogled.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!