včasih obsedim s steklenim pogledom
med spomini in z belouško v gnijočem
kadilaku: električni krokodil, svečano
zaprisežen svojim šamanskim verzom!

me boste pomilovale, kariatide, ko bom
klokotal kot trnje v peti, ko bom odšel
pijan na sejšele trohnet? mi bo pamžek
dal za popotnico, za novo škrbino, za

mišelinke? bom moral ukrasti ponjavo,
morda modrc za domačinko, za kurbo?
bom kot gaugin razčefukal oholost, si
obril zadek in napisal nov katekizem?

v moji kitari so ose, v mojih ritnicah
je prezir! v grlu mi gnezdi orel, nad
posteljo preži leteči holandec: ladjo
je zamenjal za ostrigo, za meč in za

moj blagoslov. kupil sem si nove barve
in čopič iz svinjskih ščetin: akvamarin
mi je heksagonalno kristaliziral v očeh,
cinober pa v jajcih. bojevniku bom obril

gonado in se zapredel v molk: ni še čas!
ko bom napočil, mi bo mesečina pobelila
jadro in ostrgala palubo: s svinčenkami
vam bom v lobanje načipkal nov klinopis.

Dani Bedrač