"Kaj res ni nikogar, ki bi slišal to moje hropenje,
to smrtno hropenje v tej velemestni mrtvašnici?
Mar so res vsi mrliški ogledniki odšli na malico
ali na čik-pavzo?
Odprite mi že to vašo hladilnico, ljudje božji,
odprite mi, vam pravim, tu sem pristal po pomoti!
Vaši izvidi so napačni, glejte še vedno lahko diham,
nisem mrtev, samo zaspal sem, samo spim in sanjam..."

Potem končno pridejo in me operejo in počesejo
za pogreb. Toda v zadnjem trenutku se nekdo od oglednikov
nekaj domisli in gre še enkrat preverjat mojo kartoteko.
Prebere jo in se zgrozi; tam vidi z velikimi črkami zapisano:
ZA V KREMATORIJ! Torej so me zastonj umivali! Godrnjaje
me potem odpeljejo do ogromne peči, me potisnejo v odprtino,
jo zaprejo in zaženejo grelce.

Matej Krevs