Da dedek sem, že star in obnemogel,
da stopico imam, da jamb mi bóbna,
moj stih je preoglat in preokrogel …
Tako presoja kritika sodobna.
Zato se trudijo me pomladiti,
na plešo nove mi lase sadijo,
ravnajo hrbet moj neznosno zviti
in z mano rapajo na melodijo.
Organe razne v strofo mi tiščijo;
nabreknjen sem od joškov, pičk in riti
in fu…, khm, seksualnega odnosa,
samo da bil bi kul in šel kot urca.
Še dobro, da, na primer, nisem glosa
in vame vsaj še ne tiščijo – kurca.
Popoln sonet, kot se od tebe pričakuje, Kerstin!
:)
Sonet s samoobramno noto. Pred zunanjimi posiljevalci iz različnih okolij nastalih zaradi različnih "okoliščin".
In da ne okolišim, sonet je, ko je sonet! In evo ga_ JE!
Hvala za postrežbo!
Lp, lidija
Ampak tako, kot pesem govori v svojem "prepisu" realnosti: pomlajevanje je jalovo.
Stvari gredo svojo pot. Sonet je izpet. Ne v smislu že ustvarjenega globalnega sonetnega opusa, predvsem v času, ko je sonet nastal (ta opus je pač večen, kolikor je večnost večna...?);
tudi so.net Kerstin (kjer je edina sveža domislica naslov /le zakaj, le zakaj?/), s svojo vsebino zgovorno dokazuje točno to. Izpetost svoje forme. (Ker če to ni res, zakaj jo torej kršiti?)
Pomlajevanje je jalovo, če se zreducira na rabo vulgarizmov (ali česa drugega enodimenzionalnega) oz. če je samo sebi namen. Gre za (le ali pa predvsem) del celote, zaradi katere je sonet še vedno živ in še vedno (kot smo opazili celo na Spletni verzijadi :)) priljubljen.
Meni je zelo všeč. Predvsem, ker poveš, kar je res.
Saj veš tisto: "u plitvaku vidim gnjurca, voda mu do kolena...kad če biti plime, biče i rime"
Lp. Ius
Sonet je všeč še... - ne bom povedal komu.
Lp, Maki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!