Čas ostaja nekje zadaj

ko oranžen večer

strmoglavi za priprte veke

in lunin sij

poravna nakodrano gladino

takrat

takrat večina spi

in pozabi na samoto

 

(le midva sva

 

poravnana

v lebdečo črto

vzporedno z obalo)

Luna

Komentiranje je zaprto!

Luna
Napisal/a: Luna

Pesmi

  • 28. 06. 2012 ob 12:18
  • Prebrano 800 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 315.1
  • Število ocen: 8

Zastavica