ko oranžen večer
strmoglavi za priprte veke
in lunin sij
poravna nakodrano gladino
takrat
takrat večina spi
in pozabi na samoto
(le midva sva
poravnana
v lebdečo črto
vzporedno z obalo)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luna
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!