Povabilo
poišči me na otočku
naplavljenega trsja
tam
kjer nemir dneva lega spat
prekucni se čez plot spleten iz vrbja
uspavanko zapel nama bo škržat
ko mesec
radostno zorel bo v srebrnini
vstopiva v naročje ki čaka na dotik
v taki noči najbolj živahni so spomini
telo žari
ne misli na odmik
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena
- 21. 07. 2008 ob 15:15
- Prebrano 1457 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 519
- Število ocen: 16
