Za zlato uro in bel prah si menjal vest, da bi lahko
vsaj enkrat sédel z Njimi, ki te nočejo poznati,
dokler ne potrdiš z mižanjem in z zatiskanjem ušes
pred kriki in pred smehom tečne raje, da si dovolj
prestrašena kulisa, ki bi za vroči žig in odobravajoč
odpustek prepotentnih alfaomeg vztrajala
v armanijevih oblekah vse do zadnjega dejanja, ker
tako vsaj ne bo sama in ker toplina raje pade skozi
votlost tvojih dni.

Sciurus poetica