Pesem na prvi pogled deluje kot opis dogodka iz preteklosti, ki pa vendar skozi dialog daje pridih sedanjosti, nečesa ponavljajočega se, nečesa, ki se ne zgodi ponesreči (kolikor se to pač da).  Brez  velikih ali nabreklih besed zanimivo opiše odnos dveh (oseb ali zgolj plasti ene), najbolj zavezanih v pisanju in skrivanju pisem, in to pesem lahko razumemo tudi kot poslednje izmed njih. Čestitke,

Ana

hvala ;)