butast parkelj je obril svojo svinjo
v sifonu, slamnati psi so oporečniku
iztirili vlak! moje tegobe so delno
opravičljive, a mi jih še kar ni mar.

iz dneva v dan se marljivo pnem v
nebo, iz dneva v dan so mravljice
bolj rogate, bolj oštevilčene: na
soncu tiho ližem sivo pnevmatiko!

pijem travarico in bolščim v brhke
hrvatice: v njihovih očeh je ante
gotovina sline vreden pofukelj, en
tak nacionalni heroj. jaz mu ne bi

dal svojih kitar, bi pa z njim pil.
a naj bo mir, parklji! ribji urin
liže barke v pristanu, barba pa

je zajebal bibavico: morje mi

daje lignje in skuše, moji zaročenki
pa povsem nove pentlje v možgane.
še par dni bova smolila svoje čolne,
nato pa bova šla domov olupit jesen.

Dani Bedrač