Ob morju sediva,

veter naju objema,

njegovemu božanju

se prepustiva,

za roke drživa.

Čutiva bližino najinih src.

V mislih potujem v čas,

ko nama je v takih

trenutkih zastajal dih,

ko sva se vroče ljubila.

Tam vidim skalo,

kamor si me položil,

s poljubi telo prekril.

Vztrepetala sva ,

kot lista v vetru,

čutila nisva, da je val

razgreti telesi ohladil.

Kako hitro je minil ta čas:

vroča ljubezen, družina 

in že nama trka na vrata 

starosti sivina.

Milika