Počasi se poslavlja še en dan

in kot toliko drugih pred njim

mi je zapustil nešteto misli o tebi

nove sanje z odprtimi očmi

kako slišim odmev tvojih korakov

ki se približujejo vratom

in iztegnjeno dlan ki pritisne na zvonec

ali pač vidim sebe kako čakam na postaji

da prispe vlak na katerem si ti

in vlak prispe in se ustavi

in vidim te pri vratih ki se odpirajo

pohitim k tebi da te stisnem v objem

v prav dolgi in nežen objem

in vidim naju ko te primem za dlan

in počasi odideva v najino malo sobico.

igor žuravlev