Okopavam

Prestopim prazne piksne na tleh in prižgem enega,

da mi bo manj nerodno. Množica čebljavo roji

in pojma nimam, zakaj se besno oziram okoli sebe

za pepelnikom, ko pa vsi otresajo na tla.

Iz dvorane se sliši pribijanje žebljev v kulturo,

ampak meni je trenutno pomembnejše,

kam naj zabijem svoj cigaret.

Dolgo je že minilo od mojih preklastih časov,

ko sem posedala komu na kolenih in se delala,

da se smejim. Danes okopavam po Metelkovi

v iskanju razlogov, izgovorov za svojo navzočnost.

Potem pride ven Veno, žebelj žebljasti,

in mi pove o svojih treh infarktih,

jaz pa se precej iskreno nasmiham,

zadaj pa prihuljeno spustim čik na tla.

Ne najdem se ne v njegovih infarktih

ne sredi nastlane asfaltne jase,

mogoče sem premlado prestara,

da bi vedela, kaj pomeni kriza.

Mogoče bi morala tisti čik res ugasnit,

kjer bi se spodobilo.

yoyoba

Ana Porenta

urednica

Poslano:
23. 06. 2012 ob 10:42

Nabita z energijo, intimna, in hkrati aktualna. Kako v teh časih zabijamo žeblje v kulturo? Da se prestopamo, da živčno infarktiramo, da rjovemo v slovenščini (dokler jo še imamo), da prostovoljno kar naprej posedamo, da bi brali in poslušali, da bi bili še bolj senzibilni in bi videli še več krivic in bi se nam enkrat zmešalo ali pa mrzlično iščemo, da bo odvrgli svoj čik, ki po vsem tem postane simbolično iskanje za nelagodno ponikanje. Seveda še bolj zgovorna za tiste, ki so kdaj obiskali Metelkovo ... na tej ulici seveda je bilo nekoč tudi ministrstvo ;-)

Lp, Ana

Zastavica

yoyoba

Poslano:
23. 06. 2012 ob 20:40

najlepša hvala, ana. zgodilo se je seveda na dan literaturinega - mogoče zadnjega - literarnega večera. in ja, tudi ministrstvo je tam, na to sploh pomislila nisem.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

yoyoba
Napisal/a: yoyoba

Pesmi

  • 22. 06. 2012 ob 23:45
  • Prebrano 731 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 333.58
  • Število ocen: 9

Zastavica