Utrujena od iskanja besed,

preobrnjena v notranjo smer,

koder se dotikam samo sebe,

kadar pišem pesem,

ki mirno leži označena na svetlem listu,

kot bi bila jesen in bi zalivala s preveč dežja,

da se korenine napijejo in opijejo drevo,

ki gleda proti daljnjemu nebu

in se pretegujejo da bi dosegle bele oblake

napolnjene z belim puhom

in klicoče pojočo ptico,

da se usede na njeno ramo.

Ne bom te več motila pesem,

si dobra in v dobrem namenu

iščeš mavrico svojih sanj.

IŽ-lev