ondan

sem snedel besedo

vodeno kot lubenica

ki počiva v hladilniku

ki je

sploščena kot kak ponorel planet

ki je

zeleno marogasta

kot žogica ki se je pečala z bobnom in lajno

beseda

brez barve vonja in okusa

je gladko zdrdrldrknila

v požiralnik  in se preriririnila naprej

ter obležaaaala v želodcu

s tem bi bilo vse ok

če bil znal govoriti iz trebuha

ker ne znam

pa me pa tišči

moj dobri znanec

doktor tapata

ki razmišlja o odhodu v politiko

da bi se pečal z bobnom in lajno

mi je priporočil gastroskopijo

pogoltnil sem

kilometre najfinejše

gumaste cevi

skozi katero je gospod

kuku

kukal vame

in gledal besedo

potem je vzel posebno

napravo in grabil po njej

a beseda se ni dala prijeti  

bila je zmuzljiva kot postana voda

to ni ni nič takega

je za slovo rekel gospod doktor tapata

pojdite  za vogal

pa si kupite boben in lajno

brezno