Sedim za računalnikom
in upam na srečen dan,
gledam v ekran in pretvarjam
znake v smiselno celoto,
da najdem vsaj eno samo samcato pesem,
ki me bo dvignila kvišku v novi dan,
da ne bom štiriindvajset ur notri,
kot ujetnik lastne nemoči.
Še kar prebiram,
je že napisana
ali počakam da bo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!