Feniks

Ožgan sem.
Moja koža v mehurjih,
od sovražnih plamen.
 
Moja duša, srce
opečena.
 
Jezik osmojen,
v grlu pepel,
nosnice zdražene.
 
Stojim na pogorišču
svojega življenja,
zrem v dalj.
 
Zmes dima,
pepela in solz
mi zastira pogled.
 
Skoznjo proseva
rumena svetloba.

Grem …
Spotikam se
ob samega sebe.
 
Bližam se …
Samo semafor.
Ne deluje. 
 
Desno pravilo.

Robert Kostadinoski

Komentiranje je zaprto!

Robert Kostadinoski
Napisal/a: Robert Kostadinoski

Pesmi

  • 19. 06. 2012 ob 14:02
  • Prebrano 696 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 167.8
  • Število ocen: 5

Zastavica