Na pot
Počistila bom umazane ostanke,
ki se kot kače plazijo
po zaprašenih votlinah moje duše.
Potem grem na pot.
Gola, brez odvečne prtljage čustev in misli,
ki vrtajo luknje v srce,
rišejo brazde na čelu
v obliki smešnih skrivenčenih vijug
in s težo mlinskega kamna
vlečejo na dno kalne brozge,
da komaj še lovim zadnje vzdihljaje nad gladino.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: veneramars
- 18. 06. 2012 ob 15:12
- Prebrano 650 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 216.4
- Število ocen: 6
