Ptice prebujajo jutro
in v meni upanje
da sanje minule noči
dobijo svojo podobo
v resničnem dotiku
v objemu tvojih dlani
in poljub ki sem ga sanjal
postane živa slika
in ne samo želja.
Izgledam kot nadzorni organ
ko prebiram vrstice
polne vzdihov in hrepenenj
in gladim in piham,
a plamen vse jači
dosega že mene
ves sem ožgan.
Tako nežnih pesmi se ne da ustvariti drugače kot s pomočjo platonske povezave, ki daje razdalji neko posebno bližino in notranji razcvet. Zato si enkraten in plemenit v svojih rimah polnih življenja, čeprav so napisane kot žalostni izdihi.
Pozdravljen Tomi,
hrepenenje je v človeški naravi,
vedno hrepenimo, po novem dnevu,
po istem znanem človeku,
ki nas dvigne med zvezde v nebo.
Hvala Ti.
Lep pozdrav, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!