Kako prazne so misli,
kadar v njih ni besed,
kadar naredim potrebno
kot samoumevno
in v glavi obstane le praznina,
kot bi v dežju odstavil lavor na suho,
da zmehčana voda ne teče v njega,
da ostane suh in neuporaben,
brez vsebine, brez mehkobe.
Misli se nabirajo počasi,
kot bi gledale oči rožo,
katere rast ni hitra,
ker cveti nevidno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!