Čas gre naprej
Ni se dotaknila misli,
ni bila del mišljenja,
samo še ena krivulja
več na papirju, nič več.
Ni šla v uho,
prezrta je govorila v temo,
zato je kultura v temi,
v črnih oblačilih
in s svečo za majhen sij.
Ostaja sama beseda,
kot kip ki ga oči videvajo vsaki dan,
zato nekega dne niti ne trzne,
ko ga več ni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 15. 06. 2012 ob 06:05
- Prebrano 761 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 73.1
