besede bolijo,spomini in čustva gorijo,
vse spreminja se v pepel,vse naj to ostaja odmev...
ko sm te spoznal vse bilo je lpo,
zdj začel sm risat prvo črtico..
težko je k pomislim da je čas za slovo,
težko je k se zavedam da mi ne bo več mar za njo..
sam če si želim na nov zaživet,bom mogel potrpet,
in zavedam se da ne trpim sam na tem svet..
ampak s tem se js ne tolažim,čas je da svetu dokažem,
da živim,da že gradim,sam včasih še vedno se zlomim..
zdj je čas za realno slovo,vem še vedno jokal bom,
za tabo in za čustvi ki jih gojim...
a nekega dne nasmejal se bom in rekel to je zdj že vse mim..
vem da mi nisi verjela ko rekel sm ti,
da sma si usojena in zame druge ni..
še vedno mislim tako,srce boli močno,
ker ti govorila si prav nasprotno..
zdj ko zdravim se te bolezni,srečni ljudje bi temu rekli ljubezni.
je čas da obrnem novo stran življenja,
našel sm nekoga ki razume vsa moja trpljenja...
le ti ki na to obsojena si,
si odkorala brez vseh skrbi...
si odšla niti poslala mi nisi poljuba,
teb je važno sam da te drugi v objem stiska!
teb je lepo,men zelo hudo,
tebe nemorm primerjat z nobeno drugo..
kaj vidim na teb še sam ne vem,
uničila sam moj imunski sistem...
mal nas je takih na svet pa čeprav ta svet zdi se lep,
ki bi napisali pesem ki jo bo prebral cel svet..
sam mogoče ti ne,ker nikol te ni so zanimale,
moje skrbi in te čustvene rime...
ponosen sm na to da tebi pišem tako lepo,
si edina ki nikdar ni razumela to..
prava si,moje srce zate živi,
ampak ta čustva bodo prekrili spomini!
pogrešam vse v zvezi s tabo,
vsak dan želim si da bi te lahko še enkrat poljubo..
te poljubo,stisnal k sebi močno,
da začutila bi,kako srečen sm ob tebi lahko...
sem lahko brez tebe,
ni več učinka na moje življenje....
to je vse zaenkrat,
se pišemo še večkrat...
ker na moji duši leži,
še veliko,ampak res veliko drugih stvari...

23.4.08 KrIsTiJaN

kristijan