Zaželim si

(ampak prav vsakič ista želja),

da bi bila zlatorumen psiček,

ki bi zacvilil pred tvojimi vrati.

Ko bi jih odprl,

pa bi smuknila skozi tvoj korak,

skočila na fotelj

in čakala, da me pobožaš.

Na koncu želje se razžalostim:

Saj ti sploh ne maraš potepuških psov!

Vseeno si še vedno želim

biti tvoj psiček,

zvest

do konca življenja.

Marko Skok - Mezopotamsky