Kaj mi mar, če je fižolov cvet najprej
kurbirsko rdeč zatem nedolžno bel.

Kaj mi mar, če krokodili jajca ležejo
v predahih med krvavo-podivjanimi obedi.

Kaj mi mar, če se po promenadah mest
zombijevsko mrestijo ljudje nemira.

Kaj mi mar, če sem vesoljnega drobirja del,
pesnik nor,  bogat posedovalec niča.

Kaj mi mar za pesem, pesmi vse, vseenost, nič,
takrat, ko cmokljajoče mi drhtečemu izpijaš seme.

Kaj mi mar za me,
ko te imam.

Tomaž Mahkovic