za električnim bršljanom so sanje

bolj prhke kot plašne: le kak konj,

kak mrzel mesar je presenečen, če

na sporedu ni preveč porednežev!

ko sipa izpljune tinto, je spočet nov

tintoretto: za zadnjo večerjo pojem

surov klitoris, zapojem mehkosrčno

balado in zastrem okna vseh svojih

obrazov. običajno se še nadiham sajastih

rib in nastavim termostat v svojih dimljah

na avtomatsko polnenje: muhi enodnevnici

odtrgam dve nogici in jo prisilim v lebdenje.

ha! običajno je mera polna, mejaši mi dajo

mir: lahko si po mili volji iztikam oči in si

natikam copate; lahko se preoblečem v

krempljastega prasca in se tiho zazrem

vase, v svoj črviv mozaik, v svojo pijano

klavnico! lahko postanem državotvoren

in na barbarsko opustošenem pogorišču

svojega srca ustanovim državo filozofov.

Dani Bedrač