komu je mar živosrebrno padalo?
ivan je poniknil med kuščarje, pod
poncami bo poliral svoje svetlobno
telo! leta so tekla zaman, leščerba
je semantično mrtva: kdo je imel
koga rad? kdo mu bo obril zajca?
kateri ljubljanski pesjani so imeli
izpraznjene obraze? ivan gotovo
ne, a je šel svoji samoti naproti:
že v gimnaziji sem mu posladkal
lubje! ni šel med visoke majske
trave, da bi si prizadeval šumeti
med žuželkami. ne! zastrl je svoj
smehljaj in zajezdil surovo meglo.
a kardiolog je revsknil: jebeš srce!
in mu zapečatil dušo v zgodovino.
Poslano:
10. 06. 2012 ob 10:06
Spremenjeno:
10. 06. 2012 ob 10:07
... sicer pa žalostni dnevi, ker smo izgubili zares čudovitega pesnika. :(
Lp, ben
Poslano:
10. 06. 2012 ob 10:13
Spremenjeno:
10. 06. 2012 ob 10:15
res je!
naj počiva v miru.
Poslano:
10. 06. 2012 ob 17:19
Spremenjeno:
10. 06. 2012 ob 17:56
Vsekakor svojevrsten epitaf ali eulogija. Z rahlo podivjanimi metaforami, ki so značilne za Danijevo novejše ustvarjanje (npr. njegova nova pesn. zbirka Zajec v katedrali), nas pelje skozi pesnikovo življenje brez usmiljenja, brez posebne zgodbenosti, a tako, da začutimo morda celo bistvo pesnikovega nemirnega življenja. Zaključek rahlo ironiziran, s pomenom nakazuje razhod med osebnostnim čutenjem in "zgodovinskim" pogledom na izstopajočega posameznika. Bravo, Dani.
Poslano:
10. 06. 2012 ob 17:57
Spremenjeno:
10. 06. 2012 ob 18:06
hvala, kerstin! krasen komentar, s katerim se lahko v veliki meri strinjam.
me veseli, da spremljaš moje delo.
lp,
dani
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!