vsakdan
Siv oguljeni blok
Odpadajoč omet z vhoda
Razpokane stopnice
Umazano stopnišče
Črno nebo svetlikajoče
Ulična svetilka
Ponošen korzet na križišču
Obrabljeni čevlji asfalta
Rumen utripajoč semafor
Tisočkrat prevožen prehod
Majhno okno prepiha
Umirajoč obraz
Razpadle ograje
Premešano kamenje dvorišča
Utrujeno telo
Počasni koraki mrzlega dotika
Propadla tovarna
Železna vrata betonskega zidu
Še vedno delujoče srce
V vrstah ljudje brez navdiha
urednica
Poslano:
10. 06. 2012 ob 12:34
Spremenjeno:
10. 06. 2012 ob 12:45
Učinkovito nizanje molovskih dotikov.
Sprehod skozi domačo žalostno pokrajino.
Še kako delujoč pogled, ki odkriva brezup nenavdihnjenih, ki so to po zaslugi sivine vsakdana, ki nima perspektive, ali pa po svoji, kdo ve.
Bravo! Fino postavljena pesem v pretežno neglagolskem izrazu.
Lp, lidija
Morda pa vsakdan, ki ne bi smel biti konstanta. Morda le "opomnik" samemu sebi.
Drugače pa, čestitke tudi z moje strani!
lp, ajda
Sem malce pozno pogledal v sporočil, hvala za lepe čestitke in da vam je pesem všeč. Upam da se ta sivi vsakdan počasi umakne v pozabo...
LP, Matej
Všečna:)
sivina naj se umakne v pozabo, pesem ostaja:)
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej_Krusic
- 09. 06. 2012 ob 23:03
- Prebrano 961 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 445.11
- Število ocen: 11