v pompejih je brbotala milnica: nemci

so se ji od daleč izognili. v koloseju je

lenaril sandro pertini in njegove želve

so se odkotalile do kraguljevca. v novi

toplarni se je kuhal srd in srbski očaki

so poslali elektriko nad kamniške alpe:

takrat sem bil na vojaškem sodišču do

smrti obsojen na samega sebe, na svoj

živopisani organ. medla luč! osvoboditev

mi ni pripela zvezde na trobojnico: samota

me je bičala od daleč, od triglava navzdol.

nasilje ni bilo kritično: sam sem ugotovil,

da bom moral požirati s kamenjem v grlu,

dokler mi ne bo ivan cankar odstranil oči.

a matija gubec, puntarska rit, je milostno

preživel vulkaniziranje brez gub na gumah.

Dani Bedrač