izginili so vsi kuščarji in ljudje smo
počrneli kot lilije: skozi kožo nam je
mezela ubijajoča luč, gnijoče sanje so
nam prebodle neizgovorljive besede!

vse sojenice so si populile nohte in si do
nerazpoznavnosti zdrgnile možganovino:
svoje nacistične ljubimce so preselile na
temno stran lune, herman potočnik pa je

postal vodeničar. do raket je bilo
le streljaj, a vmes so gnezdile ribe,
vmes je bila marija z bolečo medenico
in njen križanec je ljubkoval harpuno.

čez tisoč let, ko ne bo več niti ene
zvezde, bodo angeli vstali od mrtvih
in z meči zrahljali jekleno nebo. čez
tisoč let se bo zbudil velikanski bog,

nor kuščar jabba in s svojim škrlatnim
udom vznemiril lačno vesoljsko luknjo:
spet bo začetek časa in spet bodo ljudje
trepetali v vnaprej določenih nesmislih.

Dani Bedrač