Minevajo dnevi
a počasi
kot zakleti
menjavajo se jutra in noči
oboji neskončni
sestavljeni iz sanj in hrepenenja
po tvoji bližini
rojeni iz vonja tvojega telesa
iz želje po mehkobi tvojih ustnic
in sanjam
ker tako si mi bližje
in pogovarjam se s teboj
v prazni sobici
brez odmeva tvojega glasu
in neskončni so dnevi
brez tvojega obraza
hladni in prazni
kot čas.
kako ljubav moze biti nepateticna, toplina u metaforama punim stresanja od hladnoce, mir u nemiru, kao sto logika yna biti tako trivijalno "nelogicna", odlicna pjesma
pozdrav
Pozdravljen lokativ
Hvala ti in vse dobro želim!
Lp, Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!