Nebo je
pričakovanje.
Kje nebesa
brez mesa ?
Je dehteti
že lahno mreti ?
Ali so sveti,
posvečeni vedci ?
Ali vedo smrt,
dišijo bolj
kot smrtni ?
Naravi večni
posvečeni ?
Dan na dan
novorojeni ?
So že davno
darovani,
negašeni v
krvi ?
Gredo globlje
v spanje,
tiho valovaje ?
Ne poznajo
šibkosti,
kot angeli
v megli.

Ni svetišč oči,
kot so lunine
oči.
Nihče ne
pleše okoli
lastnih
pogorišč,
okoli
oglenelih drobcev,
ki bi
dokazali obstoj
boga,
tal neba.

poet