
Zadeva postaja nerodno resnična.
Fantomi breztežni po kleti smetijo,
duhovi betežni v Valpurgo letijo
in ti tipkaš, pišeš. Kar še, gospodična?
Sediš na balkonu in maček rumeni
nestrpno brenči pri sezutem copatu.
Toshiba prekurjena v n-tem obratu;
le kdo, gospodična, za rimo se meni?
Kar pišeš in tipkaš in brišeš prebrano,
povedala vse si od muke do bede.
Zdaj režeš, črkuješ, izumljaš neznano;
in iščeš in mučiš in trgaš besede ...
Whiskas!, gospodična, menda ti je znano,
da lačnim mačkonom pač pesem ne sede.
Lidija, te prosim da napišeš sonet še za sitega mačkona
Lp, Vinko
hahaha, Vinko, lahko bi, ampak pišem po navdihu, ne po naročilu! no, tudi po naročilu ( a te zanimajo moje tarife?)
:)))
Lidija nikar o tarifah javno, te bojo obrali. Hehehe! (delo na črno)
Itak sem pa finančno tako suh, da naročilo trenutno odpade.
Lp,
Vinko
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!