Zadeva postaja nerodno resnična.
Fantomi breztežni po kleti smetijo,
duhovi betežni v Valpurgo letijo
in ti tipkaš, pišeš. Kar še, gospodična?
Sediš na balkonu in maček rumeni
nestrpno brenči pri sezutem copatu.
Toshiba prekurjena v n-tem obratu;
le kdo, gospodična, za rimo se meni?
Kar pišeš in tipkaš in brišeš prebrano,
povedala vse si od muke do bede.
Zdaj režeš, črkuješ, izumljaš neznano;
in iščeš in mučiš in trgaš besede ...
Whiskas!, gospodična, menda ti je znano,
da lačnim mačkonom pač pesem ne sede.
Čedno, zabavno, bravo ... oz. mjav :))
Lidija, te prosim da napišeš sonet še za sitega mačkona
Lp, Vinko
hahaha, Vinko, lahko bi, ampak pišem po navdihu, ne po naročilu! no, tudi po naročilu ( a te zanimajo moje tarife?)
:)))
Lidija nikar o tarifah javno, te bojo obrali. Hehehe! (delo na črno)
Itak sem pa finančno tako suh, da naročilo trenutno odpade.
Lp,
Vinko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!