Upihnila si luč želja premnogim piscem,

ker so besede večnostne le te,

ki niso v dosegu piscev.

?

uh, Tomi, ne vem, če prav razumem?

:)

ne, sploh ne razumem, resno ...

Upihnila si luč želja premnogim piscem,

ker so besede večnostne le te,

ki niso v dosegu piscev. 

Hotel sem reči, da so prave besede večnosti le tiste, ki jih človek še ni dosegel ali doumel in se z njimi tudi telesno spojil.

Zajeden v moj mir,

neodločen, mrk  vprašaj

blanšira negotovost.

Tako gola si,

negibna in pomrzla,

moja včerajšnja pesem.

   Ali drugače povedano, človek raste v svojih notranjih razsežnosti in zato vedno prerašča včerajšnjo misel, ker jo je nova zasenčila. Kdor se pa zadovolji z doseženim, za njega je pesem ostala dosežek. Prav zato se mi je tvoja izrečena misel tako zelo dopadla, ker nosi v sebi globino tvojih spoznanj. LP

Oj, pozdravljena, Lidija,

sama sem to sedoko prebrala 4x, pa ne da bi je ne razumela, ampak preprosto vleče me nazaj. Ob tem se lahko vprašam, kje sem jaz. Daleč, daleč zadaj. K sreči ne tekmujem s tabo (niti s kom drugim) in nikogar ne želim preseči. Moja želja je le, da nadgradim (morda lepše presežem) samo sebe in s tem ne mislim odnehati.

Ja, še veliko vaje bo treba;)))

Drugače, pa, zelo sem vesela, da si ponovno napisala sedoko in vesela bom tudi vsake naslednje. Celo prosim te še za katero:)

Lp, Lea 

Lea, kar stran s to skromnostjo!

  Pišeš fajn stvari in tole moje je pač preblisk, ki se je prikazal, v formo sedoke pa se je vgnezdil predvsem, ker sem prebrala tvojo in me je vzpodbudilo :)))

Tomi, hvala za pojasnilo. in za kompliment!

  Lp Lidija