Ko sem prebral naslov in preden sem odprl pesem, me je asociiralo na Murakamijev Norwegian Wood, da sem se vprašal, če ne bo morda kaj podobnega, samo zdestilirano v par verzov. In glej, zelo dobro predstavljeno čustveno stanje pomešano s klišejsko metafiziko, pa smo šele na polovici. Do konca pa cikličnost nekega odnosa, vse neizgovorjeno hrepenenje in pa jin/jang medigra o stalno spremenljivem dobrem in zlem vseeno nekako ne padejo skupaj v celoto vredno poštenega vau. Mogoče se splača še malo peglat besede. Sicer pa všeč.  

Hvala za opazko in ker si si vzel čas za komentar. Murakami mi je všeč, Norwegian Wood pa še nisem bral. V pesmi ne gre toliko za hrepenenje, bolj za konstantno oz. (kot si rekel) bolj ali manj ciklično razmerje med dvema poloma privlačnosti, ki ne pojenja. Mogoče bi jo res lahko spisal tako, da nebi delovala kot po urniku, ampak ok.

Ne stremim k popolnosti, tudi komentirat in razlagat se mi v večini ne ljubi. ;)

Pozdrav, lep dan.