Nemirne sanje,
polne nejasnih slik
o tebi.
Zbujanje ponoči
in skrbi.
Mlada si
in marsičesa
še ne razumeš,
čeprav misliš
da ni tako.
Veš, lastne izkušnje
najbolj bolijo
(zakaj se ničesar
nočeš učiti iz tujih?).
In vidim, trpela boš,
a vztrajaš.
Nočeš pomoči.
Ne morem te prepričati.
Nemočna sem.
In ta nemoč
trga moje sanje,
moje misli
in čustva.
brez besed sem ostal.....le solza v očeh in misel kaj me čaka ko bo moja v teh letih......hočeš pomagati pa si tečen in naenkrat nič ne veš........
upam da bo hitro mimo in bo rekla mama prav si imela
čestitke za to prečudovito pesem
lp Mojmir
Mojmir, iskrena hvala!
Kot veš, tukaj bolj prevajam, kot pišem lastne pesmi, a malo sem se opogumila, pa tudi kaj svojega objavim. Ne glede na odziv. Moje pesmi so odsev mojega duševnega stanja v trenutku, ko pišem, pa tudi mojih misli in čutenja. No, "variacije na temo" so možne, a navdih je vedno v življenju
Ne skrbi kaj bo, to vse pride in mine in enkrat se bomo z nasmehom spominjali vsega, kar sedaj boli.
Hvala še enkrat in vso srečo!
Lp Miša
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mima
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!