Dan se vleče in spotika
ob oblake.
Cefrajo se na krpe
in mu legajo na oči.
Zaman išče niti sončne preje,
za katere bi se ujel.
Njegove noge so težke
v visokih ribiških škornjih,
ki lovijo ravnotežje
v poskočnih brzicah.
Nekako prileze do vrat večera.
Skozi kalejdoskop
pogleda soncu v hrbet
in na dvorišču mesečine
leže v zvezdni prah,
ki mu vsakič znova pripoveduje
o novi priložnosti
z zvezdo danico.
Poslano:
03. 06. 2012 ob 20:50
Spremenjeno:
03. 06. 2012 ob 21:27
Všečna:)
Rada imam take pesmi:)
Lp, Lea
Poslano:
04. 06. 2012 ob 09:58
Spremenjeno:
04. 06. 2012 ob 13:11
Razvlečen dan, brez prave vsebine, spotikanje ob samega sebe, poznam, ja. Dobro si zadela vzdušje.
Pozdravčke od Andre
Hvala Lea in Andrejka, dan je včasih res dolg :)
ja, fino ...
popravi tole zaradi skladnje, OK, bo bolj prav!:
Noge so mu težke (hrvatizem!)
v visokih ribiških škornjih,
Njegove noge so težke
v visokih ribiških škornjih,
ali.
V visokih ribiških škornjih
ima težke noge
... še in še možnosti je, eno boš že našla ...
lp, lidija
Hvala, Lidija :) popravila !
urednica
Poslano:
04. 06. 2012 ob 17:16
Spremenjeno:
04. 06. 2012 ob 17:17
Kot je že Andrejka rekla, lep opis dobro znanega vzdušja. Prenesen v pesem nas po eni strani spomni na neprijetnost takih pozicij, po drugi strani nas pa osvobaja, saj se zavemo, da se prav vsak kdaj pa kdaj znajde v njih. In če nekje nismo sami in edini, je to že delna odrešitev.
Lep zaključek, ki dodaja optimizem, nese pesem na nivo čtiva, ki pomaga pri poti do zaupanje v nove priložnosti ( pa z zvezdo danico!)
lp, lidija
Hvala, Lidija! Za podčrtanko in mnenje. Vesela sem, da je všeč tudi tebi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!