Odpri oči in se prepusti vzdihljajem

porojenega jutra in v nemiru

obstani zaprtih ust

da ne zanetiš spečih krčev

opoldanskih sesanj izžetega

telesa toplotno obdelanega

in pripravljenega na žrtvovanje

ob polni luni in svetlečih očesc zvezdnih

krakov ko lajajoči psi ščijejo na domačem

dvorišču in kažejo čekane mimohodu

sanjavih sprehajalcev
kje so sanje mokrega mednožja

bledoličnih nevest vrženih v žrelo

prepotenih teles barbarov ki točijo

solze za deviškostjo svoje preteklosti

In prav nič jim ni mar za osiromašeno

dušo meketajoče princese ki se v jutru

prelevi v morečo pošast sedečo na obrazu

lakomnih ust  

In

nov začetek  je pred vrati.

Pika.

ajda