Epitaf za lastovko
z lepo poravnanimi robovi
sedijo čeri na zatožni klopi
oči hočejo ven
bolščijo
ne morejo premostiti luknje
ne zasužnjiti zadnje misli
ne morejo se razbliniti
od njih ni priznanja
ni pesmi
le v meglo zavit molk
ki se obeša
na električne drogove
na mlačne sanje
na mehurje v grlu
iz vijug v glavi so naredili volno
zdaj pletejo čisto novo vesolje
a črna luknja v ozadju
se privoščljivo hahlja
ona ve
pogoltnilo nas bo
zaporniško tihožitje
Trpko veje iz tvoje pesmi. Lastovke enkratane, elegentne letalke se selijo, a se vedno vračajo v "črno luknjo" naših bivanj, morda sporočajo, da le ni tako slabo...
svit,
samo upam/o še lahko, da bo kaj dobrega iz te naše "slovenske pomladi"
saj, mogoče bi morala namesto lastovke uporabiti kokoš
lepo bodi in hvala za komentar
Alenka
Seveda bo, sicer pa tvoj zapis dojemam globalno, saj je v nas vgrajeno PREŽIVETJE...
seveda bo
le kakšna generacija vmes bo plačala precej visoko ceno
Nič zato, žrtvovanje je upravičeno "visoka cena" za vsako izboljšanje...meni selitev mnogih ptic in njihova vračanja simbolizirajo prerajanja in tega se vsakič neizmerno veselim...
Dobra pesem, Luna.
Morda bi res pašala kokoš;)
Lp, Lea
Svit, dokler gre spirala navzgor, je dobro.
Lea, ja :-)
lp, Alenka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luna
- 01. 06. 2012 ob 13:56
- Prebrano 1209 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 513.1