z lepo poravnanimi robovi
sedijo čeri na zatožni klopi
oči hočejo ven
bolščijo
ne morejo premostiti luknje
ne zasužnjiti zadnje misli
ne morejo se razbliniti
od njih ni priznanja
ni pesmi
le v meglo zavit molk
ki se obeša
na električne drogove
na mlačne sanje
na mehurje v grlu
iz vijug v glavi so naredili volno
zdaj pletejo čisto novo vesolje
a črna luknja v ozadju
se privoščljivo hahlja
ona ve
pogoltnilo nas bo
zaporniško tihožitje
Trpko veje iz tvoje pesmi. Lastovke enkratane, elegentne letalke se selijo, a se vedno vračajo v "črno luknjo" naših bivanj, morda sporočajo, da le ni tako slabo...
Poslano:
01. 06. 2012 ob 14:51
Spremenjeno:
01. 06. 2012 ob 14:52
svit,
samo upam/o še lahko, da bo kaj dobrega iz te naše "slovenske pomladi"
saj, mogoče bi morala namesto lastovke uporabiti kokoš
lepo bodi in hvala za komentar
Alenka
Poslano:
01. 06. 2012 ob 15:00
Spremenjeno:
01. 06. 2012 ob 15:02
Seveda bo, sicer pa tvoj zapis dojemam globalno, saj je v nas vgrajeno PREŽIVETJE...
seveda bo
le kakšna generacija vmes bo plačala precej visoko ceno
Nič zato, žrtvovanje je upravičeno "visoka cena" za vsako izboljšanje...meni selitev mnogih ptic in njihova vračanja simbolizirajo prerajanja in tega se vsakič neizmerno veselim...
Dobra pesem, Luna.
Morda bi res pašala kokoš;)
Lp, Lea
Poslano:
01. 06. 2012 ob 16:31
Spremenjeno:
01. 06. 2012 ob 23:15
Svit, dokler gre spirala navzgor, je dobro.
Lea, ja :-)
lp, Alenka
a tole pa ni podčrtanka?!?!
za crknt.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luna
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!