Tukaj sem, ne višje in ne nižje.
Lisičji rep šviga med žitom,
čas srebrnih trepalnic
se z biseri noči utrinja v široko polje.
Tukaj sem, ne štejem besed.
Le tehtam suho zlato.
In čakam, da mi odgovoriš
z molkom ali reko ali resnico.
V izpraznjenem prostoru tisočerih načinov
je vsak vdih že usojenost izdiha.
Tukaj sem.
Nekoč bom izvedela, zakaj.
TUKAJ SEM,
vsak ima svoj pogled, namen in vizijo. Kakor žito dozori, zorim, iz rojstva v rojstvo žanjem pridelek tako zanesljivo kot so setve.Nikjer drugje kot tukaj na ljubi Zemlji...
čestitke !
Poslano:
30. 05. 2012 ob 13:52
Spremenjeno:
30. 05. 2012 ob 13:54
Kako DOBRO, da si TUKAJ, Svit ...
Hvala :)
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!