Nadel si je etikete,
nalepil "epolete",
si dal kakovost,
na samovažno odličnost.
Ni le
misleča žaba z miško v dlani,
ni mu treba več porajati misli iz bolečin,
da je nihče
v tej poplavi mogočnih talentov,
ki jih korenini umetnost v bolezni,
ali obratno.
Ne veš več katera,
kot vzmet prva vpliva
v tej navezi,
morda je samo reakcija, vzpodbuda ...
ali morda oboje hkrati.
Družabna raznotrenost modernega človeka
je povzročila skrajne razlike miselnosti
in s tem težnje po nje plasti ...
Nič hudega,
če bi vse imelo
vsaj kakšno splošno vrednoto,
ki bi nas strnila v en sam
velik smoter, cilj.
Ne.
Vsakdo skuša podreti,
izrabljati celoto za svoj lasten cilj ...
Tako zamenjujemo kakovost s kolikostjo.
Vem, ker sem že dolgo pohabljenec,
slep, gluh, otopel,
da bi ne živel z vladajočo,
pisunsko in uživajočo drhaljo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: aco ferenc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!