Majska pesem
razmakni mi
te bledikave zavese
motnih pogledov na voščene dopoldneve
klijoče obzorje
večerne bleščave
ki dežuje skozi sled tvoje roke
in late rjavečih vek
ter zamrznjen svet
naokrog
vsakič znova
kadar s presušeno besedo polzim do tebe
mimo prebivališča
nabrekle trave
a vedno pozabljam da si lahko še zima
Majska pesem, ki s filigranskostjo drhti v zimi. Vse nabreklo, je odstrto z mrzlo roko nedosegljivega. Ta "presušena beseda" izjemno zaznamuje odnos - pesnika do p.s., bralca do pesmi, pesmi same do izpovedi.
Lp, Ana
Poslano:
29. 05. 2012 ob 18:10
Spremenjeno:
29. 05. 2012 ob 18:15
Ravno zveza "presušena beseda", mi je pri svojem nastajanju povzročila največ "preglavic". Dolgo časa sem jo iskal, pa še potem se mi sprva ni zdela preveč posrečena. Večkrat, kot sem pesem potem prebral, bolj sem postajal prepričan, da je pravšnja.
Resnično hvala in lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 28. 05. 2012 ob 15:44
- Prebrano 1181 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 440.28
- Število ocen: 13