samopašni obraz, mraz v očeh, kri
in plin na kitari! enoumje se bohoti

v sluznici, za uhlji so muhe, pod
lasmi podlasica. kam greš, zvok?

pod mrzlico so srne, v kopru čuk:
v postojni bomo znoreli pesniki,

samota še ni predaleč! ne obiraj
se, valjhun, tvoj čas je že mimo.

na jug bom šel, med srne, po tri
kolovrate. kolovratil bom naokoli

kot vragec: v predjamskem gradu
si bom s črnim medom zasenčil vid.